top of page

Igor Gruber

Ljubitelj narave in gora, gornik,
turni smučar,
pohodnik,
računalniški programer, fotograf,
pevec...
O meni

 

Svojo mladost sem preživel na kmetiji in na podeželju. Več čas sem bil povezan z delom na kmetiji in preživljanjem časa v gozdovih. S tem sem se navadil, da je narava – divjina neločljiv

del mojega življenja. Definicija divjine seveda z leti raste in se razvija. Okolja, ki so se mi zdela »divja« v otroštvu, so drugačna od tega, kar kot divjino – neokrnjeno, nedostopno naravo doživljam danes. V meni je bila že od mladosti pustolovska in raziskovalna žilica. Bolj kot so bile v okolici našega doma stvari nevarne, bolj so me pritegovale: brezna, jame, visoka drevesa, stene, potoki. Povsod me je bilo polno. Tudi na poti v vrtec in šolo, kamor sem peš hodil vsak dan, v vseh vremenskih razmerah do petega razreda osnovne šole, približno 2,5 km, čez drn in strn, je bilo veliko avantur in možnosti odkrivanja narave ter prostora za pustolovščine. Pot je vodila po cesti brez pločnika, po travniku, ob potoku in skozi gozd. Včasih sem prišel domov ob pravi uri, včasih nekaj ur kasneje, umazan, raztrgan, pokraspan, z razbitimi koleni ... Po kosilu popoldne, če je le bilo lepo vreme, spet na gmajno in v gozd. Starši imajo srečo, da ne vedo, kaj vse smo počenjali, ko smo za ure in ure izginili ... a to so bili drugačni časi.

Planinstvo je bilo prisotno v ožji in širši družini, zato ni bilo težave, ko sem se odločil za planinski krožek, planinske tabore v Logarski dolini, planinsko šolo, planinske izlete. Pri osemnajstih sem opravil tečaj in izpit za mladinskega planinskega vodnika. Na vseh navedenih dejavnostih sem se naučil in pridobil teoretična in praktična znanja, ki so potrebna za varno hojo v gore. Pomemben vir informacij so bile in še vedno so poljudnoznanstvene oddaje o naravi in razne pustolovske knjige, kjer je bilo zelo podrobno opisano preživetje v različnih situacijah. To sem potem preizkušal v praksi v »naših« gozdovih in potokih.

Za razvoj mojega gorništva je bilo pomembno tudi to, da sem začel smučati malo za tem, ko sem shodil. Veliko časa v mladosti sem preživel na smučeh ... Ne govorim o smučiščih ... Govorim o sosedovem bregu, gozdu. Ko sem pred osmimi leti začel turno smučati, sem v bistvu le obudil dejavnost, ki sem jo v zgodnji mladosti redno prakticiral. V zadnjem času večino gorniških podvigov opravim pozimi in na turnih smučeh.

bottom of page