Rumena na obroke

​

Življenje velikokrat ne sledi našim pričakovanjem in načrtom. Če se ne znamo 
odvezati svojih pričakovanj in ne zmoremo sprejeti nepričakovanih darov, bomo ujetniki zagrenjenosti, namesto da bi se veselili pestrosti življenja.

​

Poleti 2015 je Igor Gruber uspel uresničiti svoje sanje in prehodil Rdečo pot Via Alpina od Monte Carla do Trsta. Po treh letih je ponovno podlegel okužbi s pohodništvom po daljinskih poteh in se ponovno podal v Alpe. Tokrat se je odločil za Rumeno pot Via Alpina od Trsta do Oberstdorfa. Pot mu je postavljala mnoge preizkušnje, a na koncu se je veselil cilja.

Svoje dogodivščine in spoznanja s te poti je strnil v knjigo in dokumentarni film, ki prinašata doživljanje pohoda po Alpah skozi oči pohodnika. Z njima želi približati izkušnjo pohodništva na dolge proge oziroma veznega pohodništva prav vsakemu ljubitelju gora. V knjigi so zbrana njegova osebna doživljanja, opisi poti in predvsem fotografije, ki gledalcu prikažejo, kako posamezna etapa poti poteka, in vabijo k odkrivanju naravnih lepot gorskega sveta Alp. K temu so glede na različne dogodke in anekdote, ki so se zgodili, dodani namigi, zakaj se podati na takšno pot in kako se nanjo dobro pripraviti. V knjigi boste našli tudi dostop do elektronskih vsebin, ki dopolnijo zapisano v knjigi in omogočijo še podrobnejši vpogled.

​

Knjiga je lahko poučen in koristen pripomoček za vse, ki bi se želeli podati na pot v Alpe. V sliki in besedi so predstavljene vse etape poti Rumena Via Alpina v smeri pohoda Trst–Oberstdorf. 
Knjigo boste lahko prebrali v enem zamahu, k njej se boste lahko vračali, ko boste iskali zanimive kotičke Alp kot ideje, kam naj vodi vaš naslednji izlet v gore.

​

Iz uvoda:

"Pot vas bo notranje spremenila, a prihod na cilj ni trenutek, ko bi zastali, temveč je začetek novega pohoda, nove borbe: kako zadržati spoznanja, jih uveljaviti in čim dlje plavati v svoji smeri, ne da bi vas odnesel tok življenja. Ko postane tok vsakdanjih navad premočan, pa na pohod. Saj niste mislili, da ste opravili s pohodništvom?

 

Tako sem zapisal v knjigi 107 dni Alp, ki pričuje o pohodu po Rdeči poti Via Alpina. Mnoge predstavitve prehojene poti so me dobri dve leti držale v stiku z doživetim. Pride pa čas, ko spomini in enodnevni ali nekajdnevni pohodi ne pomirijo več okužbe s pohodništvom na dolge proge. Srce si spet želi tistega globokega miru, ki ga je prevzelo med pohodom in ki mi ga je uspelo ohranjati še precej časa po njem. Ker imam v mislih višji cilj, prehoditi celotno mrežo Via Alpina, sem se odločil, da se tokrat podam po Rumeni poti Via Alpina. 

Ob novi poti se mi je postavljalo kar nekaj vprašanj in dvomov. Težko je bilo namreč prekositi prejšnji dosežek po dolžini in globini izkušnje. Vedel sem, da bom tehnično tokrat veliko bolje pripravljen za zajem najrazličnejših podatkov poti, skrbelo pa me je, ali bo glede na okoliščine duhovno in čustveno dogajanje tako intenzivno kot na prejšnji poti. Prav tako sem tokrat k fotografiranju želel pristopiti bolj načrtno, prej je vse nastajalo bolj spontano, da bi lahko osebno izkušnjo narave nato delil z vami in spodbujal k takšnemu pohodništvu, tudi s to knjigo. Kljub temu je večina fotografij nastala sproti, med hojo, ali ko za trenutek postaneš. V takšnih razmerah, kot so, daleč od tega, da bi imele vse fotografije kakšno fotografsko vrednost. V objektiv sem želel ujeti in predstaviti, kaj neka etapa poti Via Alpina prinaša. Kadar je bilo vreme lepo, je seveda nastalo veliko več fotografij kot takrat, ko je bilo megleno ali je deževalo. Zato so določene etape fotografsko prikrajšane, čeprav verjamem, da bi v lepem vremenu ponudile vsaj takšne lepote kot preostali deli poti. Mogoče bom imel naslednjič več rezerve, da bom lahko bolj čakal na lepo vreme.

​

Tokrat je bilo zaradi okoliščin, ki jih boste spoznali, duhovno dogajanje manj izrazito, a kljub temu se bo našel kakšen duhovni ocvirek ali smešna ugotovitev. Veliko je bilo tudi pripetljajev, še več peripetij, anekdot in tudi preizkušenj. Želim si, da bi vas kakšna nasmejala ali v vas prebudila pustolovsko vnemo. Čeprav sem realno prikazal težave na poti, naj vas te ne odvrnejo od vaše pustolovščine.

​

Tudi tokrat sem v praksi preizkusil kakšne nove trike ali na lastni koži občutil, kaj deluje in kaj ne. Te informacije sem zapisal v obliki namigov. Zavedam se, da je vsak človek enkraten in neponovljiv, in kar je delovalo meni, mogoče vam ne bo. Kljub temu upam, da boste našli kakšno novo idejo.

Na notranji strani zadnje platnice boste našli podatke, kako si lahko na YouTubu ogledate pohodniški dokumentarni film Rumena na obroke. Upam, da boste lahko z ogledom za dobro uro in pol stopili v moje čevlje in videli Rumeno pot skozi moje oči, skozi oči pohodnika. Kolikor je pač mogoče preko slike in zvoka. Seveda vam bo prihranjena marsikatera neprijetnost, nadloga in bolečina, žal pa ne boste mogli občutiti tudi marsikatere radosti, veselja in navdušenja. A pot je še vedno tam, kjer je bila, in čaka tudi na vaše korake.

​

Upam, da vas bo navdušilo tudi virtualno potovanje po poti Rumena Via Alpina, ki je prav tako objavljeno na notranji strani zadnje platnice. Sferične fotografije omogočajo, da si lahko okolje ogledate z vseh strani in tako skoraj vstopite v samo mesto, še posebej, če za ogled uporabite očala za virtualno resničnost. Vse te informacije in fotografije imajo namen, da vas vzpodbudijo za odhod v naravo, k vaši osebni avanturi. Če pa tega žal ne zmorete, upam, da vam čim bolj približa lepote alpskega sveta.